Citre so brenkalo, ki združuje značilnosti kitare in harfe. Imajo ubiralko, podobno vratu kitare, in približno 30 prostih oz. spremljevalnih strun, ki spominjajo na harfo in omogočajo bogato zvočno spremljavo.

Obstaja več vrst citer. V naši glasbeni šoli učimo igrati na koncertne citre, pa tudi teh je več vrst in uglasitev. Uveljavile so se citre s standardno uglasitvijo, za solistično igro pa uporabljamo diskantne citre.

Na citre igramo z obema rokama. Na palcu desne roke nosimo naprstnik, pri brenkanju pa sodelujejo vsi prsti razen mezinca leve roke. Instrument je med igranjem položen na mizo, ki je lahko povsem običajna, pomembno je le, da sedimo na ustrezni višini. Obstajajo tudi posebne citrarske mize, ki omogočajo igranje stoje.

Citre so koncertni instrument, čeprav jih mnogi še vedno povezujejo predvsem z ljudsko glasbo. V resnici so izjemno vsestranske – na njih lahko izvajamo zelo različne zvrsti glasbe od klasične, filmske, zabavne in jazz do narodnozabavne in ljudske glasbe. Omejitev skoraj ni, z ozvočenjem se lahko brez težav vključijo tudi v večje glasbene zasedbe.

Citre so predvsem solistični instrument – izvajalec igra melodijo in se hkrati spremlja s spremljevalnimi strunami, kar ustvarja bogat in poln zvok.

Oddelek
Brenkala

Priporočljiva starost
7 – 11 let

Trajanje programa
Nižja stopnja: 6 let
Višja stopnja: 2 leti

Pouk
Nižja stopnja: 2x / teden po 30 min
Višja stopnja: 2x / teden po 30 oz. 45 min

Učni načrt
PDF

Vpis
Preizkus glasbenih sposobnosti, meseca maja za naslednje šolsko leto

Image

Spoznajte zvok citer

Citre očarajo z nežnim, mehkim in nevsiljivim zvokom. Njihova zvočna barva je prijetna in umirjena, hkrati pa dovolj bogata, da zapolni prostor s toplino.

Najpogosteje jih prepoznamo iz filmske in narodnozabavne glasbe, vendar se vse bolj uveljavljajo tudi v drugih glasbenih zvrsteh, kjer s svojo subtilnostjo in izraznostjo ustvarjajo posebno glasbeno vzdušje.

Vadenje doma

Za napredek pri igranju citer je ključno redno domače vadenje, s katerim urimo spretnost in krepimo vzdržljivost prstov.

Citre lahko igramo na običajni mizi, pri čemer je pomembno, da sedimo dovolj visoko. Po potrebi si pomagamo z blazino na stolu, da zagotovimo pravilno držo.

Pri vadenju nam pomaga tudi notno stojalo. Glede na vrsto mize lahko uporabimo klasično ali manjše namizno stojalo. Začetniki poleg tega potrebujejo tudi notni zvezek in ustrezen notni material po izboru in dogovoru z učiteljem.

Skrb za inštrument

Citre so občutljiv instrument, zato zahtevajo skrbno ravnanje. Izogibamo se ekstremnim temperaturam – ne puščamo jih v vročih avtomobilih, v bližini radiatorjev ali drugih virov toplote.

Ko instrumenta ne uporabljamo, ga je najbolje shraniti v kovček, kjer je zaščiten pred prahom in morebitnimi poškodbami.

V primeru potrebe po popravilu ali uglasitve strun se najprej posvetujemo z učiteljem. Ta lahko manjše težave odpravi sam ali pa nas usmeri k ustreznemu strokovnjaku.

Image
Image

Zgodovina citer

Citre sodijo med zelo stara brenkala, katerih izvor sega več tisoč let nazaj. Njihovi predhodniki so se pojavili že v starodavnih civilizacijah Azije, zlasti na območju Kitajske, kjer so poznali sorodna glasbila, kot sta guqin in guzheng. Podobna glasbila so se razvijala tudi drugod po svetu, kar kaže na univerzalno idejo napetih strun, položenih na resonančno telo.

V Evropi so se citre začele uveljavljati v srednjem veku, vendar so svojo prepoznavno obliko dobile šele v 18. in predvsem 19. stoletju. Takrat so postale zelo priljubljene v alpskem prostoru, zlasti v Avstriji, Nemčiji in Sloveniji.

V 19. stoletju so citre doživele velik razcvet. Postale so priljubljen instrument tako v mestih kot na podeželju, igrali so jih v salonih, na družabnih srečanjih in v ljudski glasbi. V tem času so razvili tudi koncertne citre z večjim številom strun, ki omogočajo zahtevnejše in bogatejše glasbeno izražanje.

V 20. stoletju so citre ohranile pomembno mesto predvsem v ljudski in narodnozabavni glasbi, hkrati pa so se uveljavile tudi kot koncertni instrument. Njihova prepoznavnost se je še povečala z uporabo v filmski glasbi, kjer njihov značilen, nežen zvok ustvarja posebno vzdušje.

K popularnosti citer je veliko prispeval citrar Miha Dovžan in njegov narodnozabavni ansambel. Prelomnico pa je slovensko citrarstvo doživelo leta 1986, ko so v Grižah pri Žalcu pripravili prvo srečanje slovenskih citrarjev "Zlate citre".

Predmetnik

Predmeti
Nižja
stopnja
Višja
stopnja
 
1
2
3
4
5
6
7
8
Citre
Nauk o glasbi
Solfeggio
Pevski zbor
Komorna igra

Priporočljiva starost

Priporočljiva starost za začetek učenja citer je med 7. in 11. letom, lahko pa tudi prej ali pozneje. Otrok naj izkazuje ustrezno telesno razvitost, miselno in čustveno zrelost, dovolj razvite glasbene sposobnosti in naj ima podporo domačega okolja.

Trajanje programa

Učenje citer traja 8 let, in sicer 6 let na nižji stopnji in 2 leti na višji stopnji.

Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na izpitu za 6. razred citer pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih elementov igre in pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.

Cilji program

Pri pouku citer učenci igrajo na citre, solfedžirajo, oblikujejo zvok, igrajo v skupini, ustvarjajo glasbo ter jo spoznavajo, ocenjujejo in vrednotijo.

Cilj programa je, da učenci:

  • razvijajo glasbeno nadarjenost, ljubezen do glasbe in veselje do igranja na citre,
  • ob igranju na citre razvijajo glasbene sposobnosti, veščine, glasbeno mišljenje in interese,
  • spoznavajo glasbeno literaturo, ustvarjalce, poustvarjalce, zakonitosti gradnje glasbenih del in vlogo glasbe v družbenem kontekstu v različnih časovnih obdobjih in okoljih,
  • skrbijo za prenos in ohranjanje nacionalne in občečloveške glasbene dediščine in identitete,
  • razvijajo pozitiven odnos do glasbene umetnosti in kulture s posebnim poudarkom na slovenski umetni in ljudski glasbi kot delu svetovne glasbene zakladnice,
  • se razvijajo v pretanjene in kritične poslušalce in se oblikujejo v bodočo koncertno publiko,
  • v skladu s svojimi zmožnostmi in znanji vrednotijo izvedbe glasbenih del,
  • razvijajo zmožnosti vživljanja v umetniška dela, občutljivost, strpnost, spoštovanje drugačnosti in odprtost za sodelovanje z različnimi ljudmi,
  • funkcionalno uporabljajo glasbena znanja in veščine v različnih oblikah glasbene komunikacije s soizvajalci glasbenih del in poslušalci,
  • se oblikujejo v vsestranske in ustvarjalne osebnosti s pozitivnim odnosom do dela in interesom za osebno rast in razvoj,
  • skozi različne oblike glasbenega udejstvovanja razvijajo čustveni in socialni potencial in ozaveščajo njegovo vsestransko dobrobit,
  • razvijajo čustveno inteligenco kot temeljni pogoj za učenje ter čustveno in socialno zrelost,
  • smiselno in kritično uporabljajo sodobno tehnologijo,
  • ozaveščajo pomen in vlogo glasbenega udejstvovanja v povezavi s trajnostnim razvojem,
  • v skladu z zmožnostmi in interesi pridobivajo znanja in izkušnje, ki jih vodijo v nadaljnje ljubiteljsko glasbeno udejstvovanje v ansamblih, orkestrih in pevskih zborih ali v nadaljnje profesionalno glasbeno izobraževanje.

Prispevek staršev

Prispevek staršev za kritje materialnih in drugih stroškov:
44,00 eur/mesec oz. 396,00 eur/leto

Celoten prispevek staršev se poravna v devetih zaporednih mesečnih obrokih od septembra do maja ali enkratno v celoti v mesecu septembru.

Če glasbeno šolo obiskuje več otrok iz iste družine, prvi otrok plača 100 % prispevka, drugi 75 %, tretji 50 %, četrti 25 %, vsak naslednji otrok pa je v celoti oproščen plačila prispevka za materialne stroške.

Izposoja inštrumenta

Šola ne omogoča izposoje citer, zato je priporočljivo, da se učenec o izbiri primernega instrumenta predhodno posvetuje z učiteljem.

Citre si lahko za začetek učenec izposodi pri katerem izmed citrarjev ali pa poišče kakovosten rabljen instrument po dostopni ceni. Pri nakupu ne smemo hiteti. Pomembno je, da instrument ustreza potrebam učenca, zato je strokovni nasvet učitelja ključnega pomena pri izbiri. Tako bo učenec dobil citre, ki ga bodo s svojim zvokom spodbujale in motivirale za učenje.

Vpis

Pogoji za vpis so primerna starost ter glasbene in fizične dispozicije za igranje citer, ki jih kandidat dokaže na sprejemnem preizkusu.

Redni rok sprejemnega preizkusa glasbene nadarjenosti je meseca maja, naknadni rok pa konec avgusta v skladu s šolskim koledarjem.