Jazz kitara odlično deluje kot spremljevalni instrument v big bandih in manjših zasedbah, hkrati pa ima tudi bogato solistično vlogo. Čeprav kraljuje predvsem v jazzu, jo v izurjenih rokah srečamo tudi v bluesu, rocku, popu in fusionu.
Njen skrbno izdelan trup je najpogosteje iz javorjevega ali smrekovega lesa, vrat iz mahagonija ali javorja, ubiralka pa iz ebenovine ali palisandra. Ključni sestavni deli – trup, vrat, ubiralka, magneti (pickupi), kobilica, potenciometri, strune, truss rod (kovinska opora v vratu) in lak – omogočajo širok dinamični razpon, od nežnih balad do hitrih swingovskih improvizacij.
Jazz kitare izdelujejo v različnih oblikah in velikostih. Nekateri modeli so primernejši za odrasle, manjše izvedbe pa tudi za mlajše glasbenike. Zaradi svoje prilagodljivosti in bogatega zvočnega spektra je jazz kitara instrument, primeren tako za začetnike kot za vrhunske virtuozne izvajalce.
Oddelek
Brenkala
Priporočljiva starost
10 – 14 let
Trajanje programa
Nižja stopnja: 4 leta
Višja stopnja: 2 leti
Pouk
Nižja stopnja: 2x / teden po 30 min
Višja stopnja: 2x / teden po 30 oz. 45 min
Učni načrt
PDF
Vpis
Preizkus glasbenih sposobnosti, meseca maja za naslednje šolsko leto
Spoznajte zvok jazz kitare
Zvok jazz kitare je najpogosteje opisan kot topel, poln in gladek. Zanjo so značilni bogati srednji toni, ki jih jazz kitaristi ustvarjajo predvsem s polakustičnimi instrumenti in humbucker magneti. K temu prispevajo tudi magneti Alnico, ki zvoku dajejo mehak, a hkrati prodoren značaj.
Med najbolj vplivne jazz kitariste z bogato zakladnico avdio- in videoposnetkov sodijo Django Reinhardt, Charlie Christian, Wes Montgomery, Joe Pass, Pat Metheny in Kurt Rosenwinkel.
Vadenje doma
V prvem razredu se priporoča vsakodnevno vadenje, vsaj pol ure. Od drugega razreda naprej pa naj učenec vadi vsaj eno uro dnevno.
Učenec ima v glasbeni beležki zapisano, kakšne vaje so potrebne. Priporočljivo je začeti s tehničnimi vajami, kot so lestvice in akordi, saj se tako dobro ogreje. Nato nadaljuje z etudami in na koncu še s skladbami. Ves čas naj upošteva podrobnejša navodila učitelja.
Za vadenje je poleg kitare potreben še kabel, ojačevalec, notno stojalo, note in veliko koncentracije.
Skrb za inštrument
Skrb za jazz kitaro vključuje redno čiščenje trupa in vratu z mehko krpo po vsaki uporabi. Tako odstranimo znoj in maščobo, ki lahko poškodujeta lak in les.
Pomembno je tudi vzdrževanje primerne vlažnosti zraka (okoli 40–50 %), saj lahko les v presuhem okolju poči, v preveč vlažnem pa se zvije.
Strune redno menjamo glede na pogostost igranja, običajno vsakih nekaj mesecev. Občasno je potreben tudi pregled elektronike in nastavitev višine strun (akcije), kar zaupamo izkušenemu mojstru.
Zgodovina jazz kitare
Razvoj jazz kitare sega na začetek 20. stoletja, ko so se kitaristi v afroameriških glasbenih zasedbah New Orleansa in drugih mest ameriškega juga začeli prebijati skozi gost zvok pihal in trobil. Prve kitare so bile akustične in zgrajene po vzoru klasičnih modelov, a so bile v plesnih orkestrih pogosto premalo glasne.
Pomembno prelomnico je pomenilo leto 1931, ko je družba Gibson predstavila model ES-150 – prvo komercialno uspešno električno kitaro s tolkalskim pickupom. Njen razvoj je spodbudil jazz kitarist in inovator Eddie Durham, ki je veljal za pionirja električne kitare v jazzu. Kmalu zatem so se pojavili virtuozni glasbeniki, kot je Charlie Christian, ki je prav z modelom ES-150 postavil temelje modernega jazzovskega kitarskega izraza – single-line improvizacije, ki je bila prej značilna le za pihalce.
V naslednjih desetletjih se je jazz kitara nenehno razvijala. V petdesetih letih je Gibson pod vplivom kitarista in izumitelja Lesa Paula razvil model Les Paul, ki je ponujal masivno telo in daljši sustain. Kljub temu so jazz kitaristi pogosto ostali zvesti bolj toplim in akustično bogatim polakustičnim modelom. Legenda, kot je Wes Montgomery, je s svojo tehniko igranja s palcem in uporabo modela Gibson L-5 ustvarila prepoznaven, mehak in melodičen ton, ki je zaznamoval zvok šestdesetih.
Spreminjala se je tudi oblika in velikost kitar. Polakustični modeli, kot je slavni Gibson ES-175, predstavljen leta 1949, so postali stalnica v jazzu zaradi svojega toplega, uravnoteženega zvoka in odpornosti proti povratnim zvezam (feedbacku) pri višjih glasnostih. V sedemdesetih in osemdesetih so kitaristi, kot sta John McLaughlin in Pat Metheny, začeli uporabljati kitare s polnim telesom in sodobno elektroniko, kar je odprlo vrata jazz fusionu in glasbi z rockovskimi primesmi.
Danes se jazz kitaristi pogosto vračajo k vintage modelom ali uporabljajo sodobne reinterpretacije klasičnih oblik, s čimer iščejo tisti pristni, topli ton, ki ga občudujemo na posnetkih iz zlate dobe jazza. Hkrati sodobna tehnologija omogoča digitalno obdelavo zvoka in uporabo modelirnikov, kar še dodatno širi zvočne zmožnosti instrumenta. Ne glede na slog pa jazz kitara ostaja most med ritmom in melodijo, med tradicijo in inovacijo.
Predmetnik
stopnja
stopnja
Priporočljiva starost
Trajanje programa
Učenje jazz kitare traja 6 let, in sicer 4 leta na nižji stopnji in 2 leti na višji stopnji.
Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na izpitu za 4. razred jazz kitare pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih elementov igre in pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.
Cilji program
Pri pouku jazz kitare učenci igrajo na kitaro, solfedžirajo, oblikujejo zvok, igrajo v skupini, ustvarjajo glasbo ter jo spoznavajo, ocenjujejo in vrednotijo.
Cilj programa je, da učenci:
- razvijajo glasbeno nadarjenost, ljubezen do glasbe in veselje do igranja na kitaro,
- ob igranju na kitaro razvijajo glasbene sposobnosti, veščine, glasbeno mišljenje in interese,
- spoznavajo glasbeno literaturo, ustvarjalce, poustvarjalce, zakonitosti gradnje glasbenih del in vlogo glasbe v družbenem kontekstu v različnih časovnih obdobjih in okoljih.,
- skrbijo za prenos in ohranjanje nacionalne in občečloveške glasbene dediščine in identitete,
- razvijajo pozitiven odnos do glasbene umetnosti in kulture s posebnim poudarkom na slovenski umetni in ljudski glasbi kot delu svetovne glasbene zakladnice,
- se razvijajo v pretanjene in kritične poslušalce in se oblikujejo v bodočo koncertno publiko,
- v skladu s svojimi zmožnostmi in znanji vrednotijo izvedbe glasbenih del,
- razvijajo zmožnosti vživljanja v umetniška dela, občutljivost, strpnost, spoštovanje drugačnosti in odprtost za sodelovanje z različnimi ljudmi,
- funkcionalno uporabljajo glasbena znanja in veščine v različnih oblikah glasbene komunikacije s soizvajalci glasbenih del in poslušalci,
- se oblikujejo v vsestranske in ustvarjalne osebnosti s pozitivnim odnosom do dela in interesom za osebno rast in razvoj,
- skozi različne oblike glasbenega udejstvovanja razvijajo čustveni in socialni potencial in ozaveščajo njegovo vsestransko dobrobit,
- razvijajo čustveno inteligenco kot temeljni pogoj za učenje ter čustveno in socialno zrelost,
- smiselno in kritično uporabljajo sodobno tehnologijo,
- ozaveščajo pomen in vlogo glasbenega udejstvovanja v povezavi s trajnostnim razvojem,
- v skladu z zmožnostmi in interesi pridobivajo znanja in izkušnje, ki jih vodijo v nadaljnje ljubiteljsko glasbeno udejstvovanje v ansamblih, orkestrih in pevskih zborih, ali v nadaljnje profesionalno glasbeno izobraževanje.
Prispevek staršev
Prispevek staršev za kritje materialnih in drugih stroškov:
44,00 eur/mesec oz. 396,00 eur/leto
Celoten prispevek staršev se poravna v devetih zaporednih mesečnih obrokih od septembra do maja ali enkratno v celoti v mesecu septembru.
Če glasbeno šolo obiskuje več otrok iz iste družine, prvi otrok plača 100 % prispevka, drugi 75 %, tretji 50 %, četrti 25 %, vsak naslednji otrok pa je v celoti oproščen plačila prispevka za materialne stroške.
Izposoja inštrumenta
Vpis
Pogoji za vpis so primerna starost ter glasbene in fizične dispozicije za igranje jazz kitare, ki jih kandidat dokaže na sprejemnem preizkusu.
Redni rok sprejemnega preizkusa glasbene nadarjenosti je meseca maja, naknadni rok pa konec avgusta v skladu s šolskim koledarjem.