Klavirski repertoar je eden najobsežnejših med vsemi glasbili. Obsega dela od baročne večglasne glasbe in klasicističnih sonat do romantičnih virtuoznih in liričnih skladb in glasbe 20. in 21. stoletja z razširjenimi izraznimi pristopi. Klavir ima pomembno vlogo tudi v jazzu, filmski glasbi in sodobnih priredbah, kjer pogosto deluje kot samostojna »zasedba« ali kot trdna osnova ansambla.
Pri pouku klavirja učenci postopno usvajajo pravilno držo, razvijajo koordinacijo rok, neodvisnost prstov in različne načine dotika, s katerimi oblikujejo lep ton. Poleg tehnike igranja je pomemben del učenja tudi razvijanje muzikalnosti – fraziranja, dinamike, artikulacije, uporabe pedalov in interpretacije. Repertoar je raznolik in prilagojen starosti ter sposobnostim učenca, vključuje pa skladbe različnih obdobij in slogov, od klasične literature do sodobnejših miniatur in priredb.
Učenje klavirja spodbuja vztrajnost, koncentracijo in organizacijo dela. Hkrati učencem ponuja številne priložnosti za nastopanje in skupno muziciranje.
Klavir je tipično solistično glasbilo, a ima tudi pomembno vlogo pri spremljavi in komornem muziciranju, zato se učenci med šolanjem srečujejo tudi z igranjem v komornih zasedbah.
Oddelek
Klavir in orgle
Priporočljiva starost
7 – 9 let
Trajanje programa
Nižja stopnja: 6 let
Višja stopnja: 2 leti
Pouk
Nižja stopnja: 2x / teden po 30 min
Višja stopnja: 2x / teden po 30 oz. 45 min
Učni načrt
PDF
Vpis
Preizkus glasbenih sposobnosti, meseca maja za naslednje šolsko leto
Spoznajte zvok klavirja
Posebnost klavirja je, da omogoča hkratno melodično in harmonsko oblikovanje glasbe. Pianist lahko ustvarja bogato, večglasno zvočno teksturo, v kateri so istočasno prisotni bas, spremljava in melodija. Prav zato klavir pogosto opisujemo kot »orkester v enem« – ne, ker bi posnemal posamezna glasbila, temveč zato, ker zmore ustvarjati različne registre, gostoto zvena in dinamične odtenke, podobno kot se v orkestru izmenjujejo funkcije in barve.
Najlepše pa zvok klavirja zares zaživi v živo. Na koncertih in nastopih – bodisi učencev bodisi profesionalnih pianistov – lahko klavir doživimo kot solistični instrument, v komornih zasedbah ali v sodelovanju z orkestrom. Zato priporočamo obisk glasbenih dogodkov, kjer se lahko otroci in mladi navdušijo nad bogastvom in izraznostjo klavirskega zvoka.
Vadenje doma
Za napredek pri učenju klavirja je redno domače vadenje ključnega pomena, saj se znanje in spretnosti razvijajo postopno in z vztrajnim ponavljanjem. Poleg ustrezno vzdrževanega instrumenta priporočamo tudi uporabo metronoma (lahko v obliki aplikacije), svinčnika in radirke, predvsem pa dobro organizacijo, disciplino in veselje do dela.
Najbolje je, da vadenje poteka po vnaprej določenem in ustaljenem urniku. Instrument naj se nahaja v mirnem okolju, kjer se učenec lahko zbrano in nemoteno posveti igranju. Če je vadenje čez teden redno, kakovostno in dovolj obsežno, sta priporočljiva tudi dan ali dva počitka.
Električni klavirji za redno domače vadenje praviloma niso najboljša izbira, saj – kljub napredku tehnologije – še vedno zgolj simulirajo zvok in občutek akustičnega instrumenta. Pogosto je za primerljivo ceno možno dobiti tudi primeren pokončni klavir ali pianino, ki povsem ustreza potrebam domačega vadenja. Po potrebi lahko akustični instrument nadgradimo z vmesnikom za tiho igranje, kar je še posebej priročno v okoljih, kjer je treba upoštevati sosede.
Skrb za inštrument
Klavir je občutljiv instrument, zato je pomembno, da ga doma pravilno postavimo in zanj redno skrbimo. Najprimernejši je prostor s čim bolj stabilno temperaturo in zmerno vlažnostjo. Klavirja ne postavljamo neposredno ob radiator, kamin ali klimatsko napravo, prav tako se izogibamo neposredni sončni svetlobi, saj lahko ta škoduje lesu in vpliva na uglasitev. Po potrebi si lahko pomagamo z vlažilcem zraka, pogosto pa zadostuje že redno zračenje prostora, če ta ni preveč suh.
Klavir je priporočljivo uglasiti enkrat do dvakrat na leto, pri intenzivnejši uporabi tudi pogosteje. Uglaševanje naj opravi usposobljen uglaševalec, ki lahko ob tem preveri tudi delovanje mehanike in morebitne znake obrabe. Za vsakodnevno nego zadostuje, da tipke in ohišje nežno obrišemo s suho ali rahlo navlaženo krpo iz mikrovlaken, brez uporabe agresivnih čistil, ter da pred igranjem poskrbimo za čiste roke.
Z rednim in pravilnim vzdrževanjem klavir ohranja lep zvok, zanesljivo delovanje in stabilno uglašenost, vadenje pa je zato prijetnejše in učinkovitejše.
Zgodovina klavirja
Klavir se je razvil iz starejših tipkovnih glasbil, kot sta čembalo in klavikord. Prelomni korak k sodobnemu klavirju je naredil italijanski izdelovalec Bartolomeo Cristofori, ki je okoli leta 1700 izdelal prvo glasbilo, pri katerem je bilo mogoče z različno močnim dotikom igrati glasneje ali tišje (gravicembalo col piano e forte). Prav ta nova možnost dinamičnega oblikovanja zvoka je klavirju dala tudi ime – pianoforte.
V 18. in 19. stoletju je klavir doživel hiter razvoj. Izboljšave v mehaniki, razširjen obseg tipk, trdnejša konstrukcija in naprednejša izdelava so omogočili bogatejši zvok ter večjo izraznost. Klavir je postal tako osrednje glasbilo meščanskih domov kot tudi nepogrešljiv koncertni instrument.
V zgodovini glasbe ima klavir izjemno pomembno vlogo. Zanj so ustvarjali številni veliki skladatelji, kot so Mozart, Beethoven, Chopin, Liszt, Schumann, Debussy, Ravel in mnogi drugi, ki so mu zapustili bogato in vrhunsko glasbeno dediščino. Danes klavir srečamo v različnih glasbenih zvrsteh – od klasične glasbe do jazza, filmske in popularne glasbe – zato ostaja eno najbolj priljubljenih glasbil na svetu.
Predmetnik
stopnja
stopnja
Priporočljiva starost
Trajanje programa
Učenje klavirja traja 8 let, in sicer 6 let na nižji stopnji in 2 leti na višji stopnji.
Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na izpitu za 6. razred klavirja pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih elementov igre in pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.
Cilji program
Pri pouku klavirja učenci igrajo na klavir, solfedžirajo, oblikujejo zvok, igrajo v skupini, ustvarjajo glasbo ter jo spoznavajo, ocenjujejo in vrednotijo.
Cilj programa je, da učenci:
- dobijo interes za spoznavanje klavirja in igranja nanj,
- razvijajo izvajalske spretnosti, koordinacijo gibanja,
- osvetljujejo pomen klavirja in literature v toku zgodovine,
- razvijajo analitično obvladovanje notnega teksta v kompozicijskem, oblikovnem in stilnem
- smislu,
- se učijo dihanja z glasbo in doživljanja ritma,
- razvijajo doslednost pri delu in delovne navade,
- razvijajo sposobnosti in koncentracijo pri javnem nastopanju,
- razvijajo kritično presojo obravnavane literature glede ravni umetniške kvalitete,
- gradijo svojo osebnost ob odkrivanju glasbenih vrednot,
- se seznanijo z različnimi možnostmi skupinskega muziciranja,
- si oblikujejo odnos do glasbe in s tem do splošne glasbene kulture.
Prispevek staršev
Prispevek staršev za kritje materialnih in drugih stroškov:
44,00 eur/mesec oz. 396,00 eur/leto
Celoten prispevek staršev se poravna v devetih zaporednih mesečnih obrokih od septembra do maja ali enkratno v celoti v mesecu septembru.
Če glasbeno šolo obiskuje več otrok iz iste družine, prvi otrok plača 100 % prispevka, drugi 75 %, tretji 50 %, četrti 25 %, vsak naslednji otrok pa je v celoti oproščen plačila prispevka za materialne stroške.
Izposoja inštrumenta
Klavir je večji instrument, zato šola izposoje ne omogoča.
Zaradi omejenih prostorskih možnosti tudi vadenje v šolskih prostorih ni izvedljivo, zato učenec za redno delo potrebuje primeren akustični instrument doma.
Kot eno izmed možnosti lahko omenimo najem klavirja, ki ga ponujajo nekateri specializirani prodajalci, pogosto tudi z možnostjo kasnejšega odkupa.
Vpis
Pogoji za vpis so primerna starost ter glasbene in fizične dispozicije za igranje klavirja, ki jih kandidat dokaže na sprejemnem preizkusu.
Redni rok sprejemnega preizkusa glasbene nadarjenosti je meseca maja, naknadni rok pa konec avgusta v skladu s šolskim koledarjem.