Kljunasta flavta

Kljunasta flavta, imenovana tudi blokflavta ali frulica, je leseno glasbilo iz družine pihal. Glasbenik vanjo piha preko glave z značilnim kljunasto oblikovanim ustnikom, medtem ko s pokrivanjem in odkrivanjem luknjic v spodnjem delu glasbila izvablja tone različnih višin.

Kljunaste flavte so lahko izdelane iz različnih vrst lesa. Za začetnike so najbolj primerne flavte iz javorja, zaradi večje odpornosti in lažjega vzdrževanja instrumenta ob močnejšem slinjenju majhnih otrok pa so zelo praktične tudi različice s plastičnim zgornjim delom. Zaradi svoje preproste zasnove je kljunasta flavta odlična izbira za prve glasbene korake, še posebej za tiste učence, ki bodo kasneje nadaljevali z učenjem drugih pihalnih in trobilnih instrumentov.

Poznamo dve glavni različici glasbila: nemški sistem z enojnimi luknjicami in baročni z dvojnimi luknjicami.

Kljunasta flavta je odlično glasbilo za skupinsko muziciranje, tako v ansamblih kot v komornih zasedbah. Na voljo je v različnih velikostih - od najmanjšega sopranina do velikega basa. Prav raznolikost obsegov ji omogoča izvajanje širokega repertoarja, od renesančne glasbe do sodobnih skladb, pa tudi ljudskih napevov in improvizacije.

V Sloveniji je kljunasto flavto možno študirati na vseh ravneh glasbenega izobraževanja – od nižje in srednje glasbene šole do Akademije za glasbo.

Oddelek
Pihala, trobila in tolkala

Priporočljiva starost
7 - 9 let

Trajanje programa
Nižja stopnja: 6 let
Višja stopnja: 2 leti

Pouk
Nižja stopnja: 2x / teden po 30 min
Višja stopnja: 2x / teden po 30 oz. 45 min

Učni načrt
PDF

Vpis
Preizkus glasbenih sposobnosti, meseca maja za naslednje šolsko leto

Image

Spoznajte zvok kljunaste flavte

Kljunasto flavto lahko pogosto slišimo na nastopih naše glasbene šole, kjer navdušuje tako mlajše kot starejše poslušalce. Prisotna je tudi na priznanih festivalih stare glasbe, npr. v Radovljici, Brežicah in Piranu, ter v okviru abonmajskega cikla Stara glasba na Novem trgu, ki poteka v Atriju ZRC SAZU-ja v Ljubljani.

Veliko navdiha lahko najdemo tudi na spletu. Na portalu YouTube so dostopni številni posnetki del za kljunasto flavto v izvedbi vrhunskih svetovnih umetnikov, kot so Michala Petri, Frans Brüggen, Maurice Steger in Lucie Horsch, ki s svojo virtuoznostjo in muzikalnostjo navdušujejo poslušalce po vsem svetu.

Vadenje doma

Doma je treba kljunasto flavto - tako kot tudi druga glasbila – redno in vsakodnevno vaditi. Za učinkovito vadenje poleg lastnega instrumenta potrebujemo tudi primeren in miren prostor, notno stojalo, metronom in ustrezno notno gradivo, ki ga pridobimo po dogovoru z učiteljem instrumenta.

Skrb za inštrument

Ker je kljunasta flavta tipično izdelana iz lesa, se pri igranju zaradi pihanja toplega zraka v hladnejši ustnik pojavlja kondenzacija, zato se v notranjosti nabira vlaga. Prav zato jo je treba po vsakem igranju temeljito očistiti.

Ob nakupu instrumenta običajno prejmemo tudi čistilno palčko in krpico, s katerima očistimo ustnik ter odstranimo odvečno vlago iz cevi. Po čiščenju flavto shranimo v kovček, a ga pustimo odprtega pri sobni temperaturi, da se instrument dobro posuši. Tako preprečimo, da bi se les razmočil in poškodoval.

Image
Image

Zgodovina kljunaste flavte

Kljunasta flavta ima bogato in zanimivo zgodovino. Različne oblike tega glasbila so poznala že starodavna ljudstva, v Evropi pa se je obliki, podobni današnji, pojavila v 11. stoletju na območju Francije in Italije. Renesančna flavta je bila po obliki nekoliko drugačna od baročne, služila pa je predvsem kot spremljevalni instrument v komornih zasedbah.

V času baroka se je njena oblika izpopolnila, hkrati pa je dobila pomembnejšo vlogo kot solističen instrument. Takrat so zanjo so nastala tudi nekatera najzahtevnejša dela, med drugim izpod peres skladateljev, kot so Johann Sebastian Bach, Antonio Vivaldi, Georg Friedrich Händel in Henry Purcell.

V 18. stoletju je kljunasto flavto postopoma izrinila prečna flavta, zato je skoraj izginila iz glasbene prakse. Ponovni razcvet je doživela v 20. stoletju, zlasti v Angliji in Nemčiji, kjer so jo začeli sistematično uvajati v glasbeno izobraževanje. Od takrat so zanjo ustvarjali tudi številni sodobni skladatelji, med njimi Benjamin Britten in Cesar Bresgen.

Predmetnik

Predmeti
Nižja
stopnja
Višja
stopnja
 
1
2
3
4
5
6
7
8
Kljunasta flavta
Nauk o glasbi
Solfeggio
Pevski zbor
Komorna igra

Priporočljiva starost

Priporočljiva starost za začetek učenja kljunaste flavte je med 7. in 9. letom, lahko pa tudi prej ali pozneje. Otrok naj izkazuje ustrezno telesno razvitost, miselno in čustveno zrelost, dovolj razvite glasbene sposobnosti in naj ima podporo domačega okolja.

Trajanje programa

Učenje kljunaste flavte traja 8 let, in sicer 6 let na nižji stopnji in 2 leti na višji stopnji.

Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na izpitu za 6. razred kljunaste flavte pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih elementov igre in pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.

Cilji program

Pri pouku kljunaste flavte učenci igrajo na kljunasto flavto, solfedžirajo, oblikujejo zvok, igrajo v skupini, ustvarjajo glasbo ter jo spoznavajo, ocenjujejo in vrednotijo.

Cilj programa je, da učenci:

  • dobijo interes za spoznavanje kljunaste flavte in igranja nanjo,
  • razvijajo analitično obvladovanje notnega teksta v kompozicijskem, oblikovnem in stilnem smislu,
  • spremljajo zgodovinski razvoj kljunaste flavte in glasbe,
  • razvijajo izvajalske spretnosti, koordinacijo rok, jezika in dihanja,
  • se učijo dihanja z glasbo in doživljanja ritma,
  • se navajajo na samokontrolo in kontrolo tona,
  • razvijajo sposobnosti in koncentracijo pri javnem nastopanju,
  • razvijajo kritično presojo obravnavane literature glede ravni umetniške kvalitete,
  • osvetljujejo pomen instrumenta in literature v toku zgodovine,
  • gradijo svojo osebnost ob odkrivanju glasbenih vrednot,
  • se seznanjajo z različnimi možnostmi skupinskega muziciranja,
  • si oblikujejo odnos do glasbe in s tem do splošne glasbene kulture.

Prispevek staršev

Prispevek staršev za kritje materialnih in drugih stroškov:
44,00 eur/mesec oz. 396,00 eur/leto

Celoten prispevek staršev se poravna v devetih zaporednih mesečnih obrokih od septembra do maja ali enkratno v celoti v mesecu septembru.

Če glasbeno šolo obiskuje več otrok iz iste družine, prvi otrok plača 100 % prispevka, drugi 75 %, tretji 50 %, četrti 25 %, vsak naslednji otrok pa je v celoti oproščen plačila prispevka za materialne stroške.

Izposoja inštrumenta

Šola ne omogoča izposoje kljunastih flavt. Učenci se lahko na začetku šolskega leta s svojim učiteljem posvetujejo glede nakupa oz. kje so možnosti izposoje zanje ustreznega instrumenta.

Vpis

Pogoji za vpis so primerna starost ter glasbene in fizične dispozicije za igranje kljunaste flavte, ki jih kandidat dokaže na sprejemnem preizkusu.

Redni rok sprejemnega preizkusa glasbene nadarjenosti je meseca maja, naknadni rok pa konec avgusta v skladu s šolskim koledarjem