Pri komorni igri izvajamo komorno glasbo, to je zvrst klasične glasbe, ki jo igra manjša skupina glasbenikov, običajno od 2 do 8. Namenjena je manjšim prostorom in ustvarjanju intimnega vzdušja. Med značilnosti komorne glasbe sodijo enakopravnost izvajalcev, samostojnost glasbenih linij ter intimen in mehek zvočni slog. Najpogostejše komorne zasedbe so godalni kvartet, klavirski trio ter različni godalni dueti in trii.
Komorna glasba ima pomembno vlogo pri razvoju muziciranja, saj od izvajalcev zahteva visoko stopnjo medsebojnega poslušanja in prilagajanja.
Pri komorni igri učenci igrajo v manjših ansamblih (npr. duet, trio, kvartet, kvintet …), se učijo skupnega muziciranja, razvijajo poslušanje drugih, usklajevanje in sodelovanje ter vadijo intonacijo, ritem in glasbeno izraznost v skupini. Glavni poudarek je na skupnem nastopu, medsebojnem poslušanju in timskem delu. Pouk komorne igre je pomembno dopolnilo pouka solističnega instrumenta ali petja.
Na naši šoli že vrsto let delujejo poleg raznovrstnih godalnih sestavov tudi najrazličnejše komorne skupine pihalnih instrumentov (saksofon, kljunasta flavta, flavta) in mešane skupine instrumentov.
Oddelek
Brenkala, Klavir in orgle, Godala, Pihala, trobila in tolkala, Harmonika in petje
Priporočljiva starost
Klavir, harmonika, kitara, godala, pihala, trobila, tolkala: od 5. razreda
Orgle: od 3. razreda
Harfa: od 7. razreda
Petje: od 4. razreda
Trajanje programa
2 – 4 leta
Pouk
V skladu s predmetnikom in organizacijo pouka
Učni načrt
PDF
Vpis
/
Spoznajte zvok komorne igre
Najboljši vtis o zvoku komornega muziciranja dobimo na različnih koncertih v živo. Priznane svetovne komorne skupine so Borodin kvartet, Cleveland kvartet, Ebene kvartet, Orpheus kvartet, Jerusalem kvartet, Hagen kvartet, Wanderer trio, Beaux Arts trio, Suk trio in druge.
Znane slovenske komorne skupine pa so Tartini kvartet, Lorenz trio, Ljubljanski kvartet ter iz mlajših generacij tudi zelo uspešen Opifex godalni kvartet, katerega trije člani so nekdanji učenci naše šole.
Vadenje doma
Zgodovina komorne igre
Komorna glasba ima zelo bogato zgodovino, ki sega več stoletij nazaj. Njeni začetki segajo v obdobje baroka v 17. stoletju in izvorno je bila namenjena izvajanju v manjših prostorih (sobah) in grajskih salonih (italijansko ‘camera’). Manjše komorne zasedbe so igrale na zasebnih dvornih zabavah, večje pa pri cerkvenih mašah in praznikih. Med znanimi primeri so božični koncerti Concerti grossi skladateljev Arcangelo Corelli, Giuseppe Torelli, Pietro Locatelli in Alessandro Scarlatti.
V obdobju klasicizma se uveljavijo standardne komorne zasedbe, kot so godalni kvartet, klavirski trio, godalni trio, klavirski kvintet, klavirski kvartet, godalni kvintet ter godalni sekstet. Pomemben skladatelj tega obdobja je Joseph Haydn, ki ga pogosto imenujejo “oče godalnega kvarteta”.
V romantiki komorna glasba postane bolj izrazna in čustvena. Skladatelji, kot sta Ludwig van Beethoven in Franz Schubert, so razširili njene izrazne možnosti in povečali pomen posameznih glasov v zasedbi.
V 20. stoletju in danes komorna glasba vključuje številne nove zasedbe in sodobne skladateljske tehnike. Pogosto vključuje tudi eksperimentiranje z zvokom, ritmom in obliko. Komorna glasba ostaja pomemben del koncertnega življenja in glasbenega izobraževanja.
Predmetnik
stopnja
stopnja
Priporočljiva starost
V komornih sestavih sodelujejo:
- učenci klavirja, harmonike, kitare, godal, pihal, trobil in tolkal: od 5. razreda
- učenci orgel: od 3. razreda
- učenci harfe: od 7. razreda
- učenci petja: od 4. razreda
Trajanje programa
Cilji program
Cilj programa je, da učenci:
- se izoblikujejo v vsestransko razvito osebnost s pozitivnim odnosom do dela in umetnosti ter s potrebo po izpopolnjevanju in razvoju,
- razvijajo glasbeno kulturo in smisel za glasbo,
- prebujajo zanimanje in ljubezen do glasbe in glasbenega izražanja,
- spoznavajo tudi drugo glasbeno literaturo, značilnosti posameznih skladateljev in stilov,
- razvijajo izvajalske sposobnosti in delovne navade,
- se usposabljajo za nadaljnje glasbeno izobraževanje,
- se navajajo na samokontrolo, nadzor zvoka in poslušanja soigralca/-ev,
- razvijajo natančne ritmične predstave,
- razvijajo analitično obvladovanje notnega besedila.