Kontrabas

Kontrabas je največji in najnižje zveneč instrument v družini godal. Razvil se je v 16. stoletju iz starejših basovskih glasbil, predvsem iz viole da gamba. Sčasoma se je po obliki približal drugim godalnim instrumentom, kot sta violina in violončelo. Danes predstavlja nepogrešljivo osnovo številnih glasbenih zasedb.

Kontrabas sestavljajo resonančno telo, vrat, ubiralka, kobila, duša, strune in polžasta glava.

Izdelan je iz skrbno izbranih materialov – zgornja ploskev je običajno iz smrekovega lesa, zadnja ploskev in stranice iz javorja, ubiralka pa iz trdega ebenovinastega lesa. Takšna kombinacija materialov zagotavlja dober prenos zvoka in dolgo življenjsko dobo instrumenta. Strune so danes večinoma kovinske ali kombinirane z umetnimi materiali.

Kontrabas je poseben tudi po uglasitvi, saj je – za razliko od drugih godal – uglašen v kvartah. Najpogosteje ima 4 strune, obstajajo pa tudi različice s 5 strunami. Na voljo je v več velikostih: 1/8 (osminski), 1/4 (četrtinski), 1/2 (polovinski), 3/4 (tričetrtinski) in 4/4 (celinski), kar omogoča učenje že v mlajših letih in postopno prilagajanje rasti glasbenika.

Na kontrabas igramo z lokom (arco) ali s prsti (pizzicato). Uporabljata se dve glavni vrsti lokov: francoski, ki ga držimo podobno kot pri violini ali violončelu, ter nemški, ki ima značilno drugačno obliko žabice in oprijem.

Kontrabas ima ključno vlogo v simfoničnih orkestrih, komornih zasedbah, pa tudi v jazzu, ljudski in sodobni glasbi. Prav v jazzu pogosto prevzame temeljno nalogo – oblikuje ritem in harmonijo ter daje glasbi značilen utrip.

Oddelek
Godala

Priporočljiva starost
7 – 11 let

Trajanje programa
Nižja stopnja: 6 let
Višja stopnja: 2 leti

Pouk
Nižja stopnja: 2x / teden po 30 min
Višja stopnja: 2x / teden po 30 oz. 45 min

Učni načrt
PDF

Vpis
Preizkus glasbenih sposobnosti, meseca maja za naslednje šolsko leto

Image

Spoznajte zvok kontrabasa

Zvok kontrabasa je globok, topel in mogočen – prav zato predstavlja nepogrešljiv temelj glasbe v številnih zvrsteh. Njegova prisotnost daje glasbi stabilnost, širino in bogato zvočno podlago.

Čeprav pogosto prevzema vlogo ritmične in harmonske opore, je kontrabas tudi izjemen solistični instrument.

Med znanimi kontrabasisti velja omeniti Giovannija Bottesinija, enega največjih virtuozov tega instrumenta, ter legendarna jazz glasbenika Charlesa Mingusa in Raya Browna.

Med najbolj prepoznavne skladbe zanj štejemo koncerte skladateljev Giovannija Bottesinija in Sergeja Koussevitzkega ter priljubljena skladba Slon iz suite The Carnival of the Animals skladatelja Camillea Saint-Saënsa, ki na duhovit način razkriva njegov značaj in zvočno barvitost.

Vadenje doma

Za vadenje doma je poleg instrumenta in loka potrebno še notno stojalo, kolofonija (smolnato mazilo za lok), krpica iz mikrovlaken za čiščenje in metronom.

Začetniki potrebujejo tudi notni zvezek in notni material po izboru in dogovoru z učiteljem.

Skrb za inštrument

Kontrabas je občutljivo glasbilo, zato z njim ravnajmo skrbno. Ne puščamo ga v vročih ali zelo hladnih avtomobilih, niti v bližini radiatorjev ali drugih virov toplote, saj je les občutljiv na temperaturne spremembe.

Po vsakem igranju instrument pobrišemo in odstranimo z njega prah, s čimer ohranjamo njegov videz in kakovost zvoka.

Če opazimo poškodbo ali kakršnokoli težavo, kontrabas vedno zaupamo goslarskemu mojstru, ki bo poskrbel za strokovno popravilo.

Image
Image

Zgodovina kontrabasa

Predhodniki kontrabasa so se pojavili že v 15. in 16. stoletju. Razvil se je iz družine glasbil, imenovanih viole da gamba, ki so obstajale v različnih velikostih. Takratni basovski instrumenti so se med seboj precej razlikovali – po obliki (nekateri so imeli ravna, drugi poševna ramena), številu strun (tri, štiri ali celo pet) in po uglasitvi, ki je bila odvisna od kraja in glasbene tradicije.

V času baroka (17. in začetek 18. stoletja) je kontrabas začel pridobivati pomembnejšo vlogo v orkestrih kot del bassa continua, kjer je skupaj s čembalom ali orglami podpiral harmonijo in ritem.

Med zgodovinsko pomembnimi izdelovalci kontrabasov izstopajo italijanski mojstri iz 16. in 17. stoletja, kot sta Gasparo da Salò in Giovanni Paolo Maggini.

V klasicizmu (18. stoletje) je kontrabas postal stalni član simfoničnega orkestra. Skladatelji, kot so Haydn, Mozart in Beethoven, so mu namenili pomembno mesto v orkestrski zasedbi, čeprav je pogosto podvajal linija violončela eno oktavo nižje. V tem času se je začela tudi standardizacija instrumenta – postopoma se je uveljavila oblika s štirimi strunami in uglasitvijo E–A–D–G, ki jo poznamo še danes.

V 19. stoletju je kontrabas doživel velik razcvet kot solistični instrument. Pomembno vlogo pri tem je imel virtuoz Giovanni Bottesini, italijanski kontrabasist in skladatelj, pogosto imenovan kar »Paganini kontrabasa«, ki je s svojimi deli dokazal izjemne tehnične in izrazne možnosti instrumenta.

V 20. stoletju je kontrabas stopil tudi izven okvirov klasične glasbe. Postal je ključni instrument v jazzu, kjer pogosto prevzame vlogo ritmične in harmonske osnove. Razvila se je tudi posebna tehnika igranja, značilna za jazz, kot je »walking bass«. Poleg tega ga srečujemo tudi v rockabillyju ter v folk, filmski in sodobni klasični glasbi.

Danes kontrabas ostaja nepogrešljiv v številnih zasedbah – od simfoničnih orkestrov in komornih ansamblov do jazz skupin in sodobnih glasbenih projektov. Z razvojem tehnike igranja in sodobne glasbene ustvarjalnosti se njegove izrazne možnosti še naprej širijo.

Kontrabas tako ostaja instrument z bogato zgodovino in izjemno pomembno vlogo v glasbi – od temeljnega nosilca orkestrskega zvoka do virtuoznega solističnega glasbila.

Predmetnik

Predmeti
Nižja
stopnja
Višja
stopnja
 
1
2
3
4
5
6
7
8
Kontrabas
Nauk o glasbi
Solfeggio
Pevski zbor
Orkester
Komorna igra

Priporočljiva starost

Priporočljiva starost za začetek učenja kontrabasa je med 7. in 11. letom, lahko pa tudi prej ali pozneje. Otrok naj izkazuje ustrezno telesno razvitost, miselno in čustveno zrelost, dovolj razvite glasbene sposobnosti in naj ima podporo domačega okolja.

Trajanje programa

Učenje kontrabasa traja 8 let, in sicer 6 let na nižji stopnji in 2 leti na višji stopnji.

Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na izpitu za 6. razred kontrabasa pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih elementov igre in pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.

Cilji program

Pri pouku kontrabasa učenci igrajo na kontrabas, solfedžirajo, oblikujejo zvok, igrajo v skupini, ustvarjajo glasbo ter jo spoznavajo, ocenjujejo in vrednotijo.

Cilj programa je, da učenci:

  • razvijajo glasbeno nadarjenost, ljubezen do glasbe in veselje do igranja na kontrabas;
  • ob igranju na kontrabas razvijajo glasbene sposobnosti, veščine, glasbeno mišljenje in interese;
  • spoznavajo glasbeno literaturo, ustvarjalce, poustvarjalce, zakonitosti gradnje glasbenih del in vlogo glasbe v družbenem kontekstu v različnih časovnih obdobjih in okoljih;
  • skrbijo za prenos in ohranjanje nacionalne in občečloveške glasbene dediščine in identitete;
  • razvijajo pozitiven odnos do glasbene umetnosti in kulture s posebnim poudarkom na slovenski umetni in ljudski glasbi kot delu svetovne glasbene zakladnice;
  • se razvijajo v pretanjene in kritične poslušalce in se oblikujejo v bodočo koncertno publiko;
  • v skladu s svojimi zmožnostmi in znanji vrednotijo izvedbe glasbenih del;
  • razvijajo zmožnosti vživljanja v umetniška dela, občutljivost, strpnost, spoštovanje drugačnosti in odprtost za sodelovanje z različnimi ljudmi;
  • funkcionalno uporabljajo glasbena znanja in veščine v različnih oblikah glasbene komunikacije s soizvajalci glasbenih del in poslušalci;
  • se oblikujejo v vsestranske in ustvarjalne osebnosti s pozitivnim odnosom do dela in interesom za osebno rast in razvoj;
  • skozi različne oblike glasbenega udejstvovanja razvijajo čustveni in socialni potencial in ozaveščajo njegovo vsestransko dobrobit;
  • razvijajo čustveno inteligenco kot temeljni pogoj za učenje ter čustveno-socialno zrelost;
  • smiselno in kritično uporabljajo sodobno tehnologijo;
  • ozaveščajo pomen in vlogo glasbenega udejstvovanja v povezavi s trajnostnim razvojem;
  • v skladu z zmožnostmi in interesi pridobivajo znanja in izkušnje, ki jih vodijo v nadaljnje ljubiteljsko glasbeno udejstvovanje v ansamblih, orkestrih in pevskih zborih ali v nadaljnje profesionalno glasbeno izobraževanje.

Prispevek staršev

Prispevek staršev za kritje materialnih in drugih stroškov:
44,00 eur/mesec oz. 396,00 eur/leto

Celoten prispevek staršev se poravna v devetih zaporednih mesečnih obrokih od septembra do maja ali enkratno v celoti v mesecu septembru.

Če glasbeno šolo obiskuje več otrok iz iste družine, prvi otrok plača 100 % prispevka, drugi 75 %, tretji 50 %, četrti 25 %, vsak naslednji otrok pa je v celoti oproščen plačila prispevka za materialne stroške.

Izposoja inštrumenta

Učenci naše šole si lahko za potrebe šolanja izposodijo primerno velik kontrabas, skupaj s torbo. Ko instrument prerastejo, lahko dobijo večjo velikost.

Višina prispevka za izposojo instrumenta:
12,50 eur/mesec oz. 100,00 eur/leto

Celoten prispevek za izposojo se lahko poravna v osmih zaporednih mesečnih obrokih od oktobra do maja ali enkratno v celoti v mesecu oktobru.

Vpis

Pogoji za vpis so primerna starost ter glasbene in fizične dispozicije za igranje kontrabasa, ki jih kandidat dokaže na sprejemnem preizkusu.

Redni rok sprejemnega preizkusa glasbene nadarjenosti je meseca maja, naknadni rok pa konec avgusta v skladu s šolskim koledarjem.