Najpogosteje jih srečamo v cerkvah in koncertnih dvoranah, kjer imajo pomembno vlogo tako pri bogoslužju kot na koncertnih odrih. Orgle lahko zazvenijo kot solistični instrument, v komornih zasedbah, z orkestrom ali kot spremljava zboru. Organist pri igranju uporablja roke za tipkovnice (manuale) in noge za pedala, kar zahteva dobro koordinacijo in razvito glasbeno občutljivost.
Zaradi bogate zgodovine in obsežne glasbene literature, ki sega od baroka do sodobnosti, orgle ostajajo eno najpomembnejših in najbolj prepoznavnih glasbil v svetu glasbe.
Oddelek
Klavir in orgle
Priporočljiva starost
11 – 18 let
Trajanje programa
Nižja stopnja: 2 leti
Višja stopnja: 2 leti
Pouk
Nižja stopnja: 2x / teden po 30 min
Višja stopnja: 2x / teden po 30 oz. 45 min
Učni načrt
PDF
Vpis
Preizkus glasbenih sposobnosti, meseca maja za naslednje šolsko leto
Spoznajte zvok orgel
Orgle so izjemno raznolik instrument, ki lahko ustvari tisoče različnih zvočnih barv. To jim omogočajo različni registri in številne piščali, skrite v notranjosti. Piščali so lahko izdelane iz lesa, bakra, kositra ali svinca in zahtevajo redno uglaševanje, da ohranjajo čist in kakovosten zvok.
Poleg klasičnih, akustičnih orgel poznamo tudi digitalne orgle, pri katerih so zvoki shranjeni v spominu vgrajenega računalniškega pomnilnika. Tudi te lahko zelo prepričljivo poustvarijo raznolikost in bogastvo orgelskega zvoka.
Več o orgelskih zvokih
Vadenje doma
Za napredek pri igranju orgel je redno vadenje zelo pomembno, zato je za učenca velika prednost, če ima instrument doma. Če to ni mogoče, je dobro poiskati alternativne rešitve, na primer dogovor za vadenje v bližnji cerkvi ali župniji, kjer lahko učenec uporablja njihov instrument.
Pri igranju orgel je pomembna ustrezna obutev. Priporočljivi so posebni čevlji ali copati, namenjeni izključno igranju na orgle, saj omogočajo boljši stik s pedali in večjo natančnost pri igranju.
Skrb za inštrument
Z orglami ravnamo skrbno in z občutkom. Pokrov orgel vedno odpiramo in zapiramo previdno, po koncu igranja pa orgle izklopimo. Žaluzije v orglah pustimo rahlo priprte, da lahko zrak nemoteno kroži.
Če opazimo, da katera od tipk ali registrov ne deluje pravilno ali da so piščali razglašene, o tem obvestimo skrbnika orgel. Ta bo poskrbel za strokovni pregled in po potrebi poklical mojstra, ki bo instrument ustrezno popravil.
Zgodovina orgel
Začetki orgel segajo v staro Grčijo. Že v 3. stoletju pr. n. št. so v Aleksandriji poznali vodne orgle, imenovane hydraulos. Imele so samo osnovne dele, kot so sapnica, piščali in tipke, pri čemer je voda zagotavljala enakomeren dotok zraka. Bile so zelo glasne in so jih uporabljali predvsem v rimskih amfiteatrih, na primer ob gladiatorskih igrah. Dolgo časa niso bile del cerkvenega prostora.
Šele okoli 9. stoletja so orgle postopoma postale pomembno glasbilo v cerkvah. Okoli leta 850 so v angleškem mestu Winchester zgradili orgle s kar 400 piščalmi, pri katerih je meh polnilo 70 mož. Zvok je bil tako mogočen, da so si poslušalci pogosto pokrivali ušesa.
Sčasoma so se razvile različne vrste orgel. Cerkvene orgle so bile namenjene spremljavi cerkvenih obredov, medtem ko so se posvetne oblike razvijale za druge priložnosti. Med njimi so bili portativ, ki so ga lahko prenašali naokrog, ter pozitiv, ki je stal na stalnem mestu. V 19. stoletju so se pojavile tudi sejemske orgle, ki so posnemale zvok vojaških godb, ter kinematografske orgle, ki so spremljale neme filme. V Združenih državah jih je razvijalo podjetje Wurlitzer, v Angliji pa so jih uporabljali še nekaj časa po pojavu zvočnega filma, pogosto tudi za kratke orgelske nastope pred projekcijami.
S tehničnim razvojem gradnje orgel se je razvijala tudi tehnika igranja. Danes imajo orgle lahko enega, dva, tri ali več manualov (tipkovnic za roke) ter pedale, na katere organist igra z nogami, kar omogoča izjemno bogato in večplastno glasbeno izražanje.
Predmetnik
stopnja
stopnja
Priporočljiva starost
Trajanje programa
Učenje orgel traja 4 leta, in sicer 2 leti na nižji stopnji in 2 leti na višji stopnji.
Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na izpitu za 2. razred orgel pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih elementov igre in pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.
Za začetek učenja orgel je potrebno predznanje 4 razredov klavirja. Učenci orgel praviloma nadaljujejo z vzporednim učenjem klavirja po programu za klavir.
Cilji program
Pri pouku orgel učenci igrajo na orgle, solfedžirajo, oblikujejo zvok, igrajo v skupini, ustvarjajo glasbo ter jo spoznavajo, ocenjujejo in vrednotijo.
Cilj programa je, da učenci:
- dobijo interes za spoznavanje orgel in igranje nanje,
- razvijajo izvajalske spretnosti, koordinacijo gibanja,
- dobijo osnovna znanja iz organologije,
- osvetljujejo pomen orgel in literature v toku zgodovine,
- razvijajo analitično obvladovanje notnega teksta v kompozicijskem, oblikovnem in stilnem smislu,
- se učijo dihanja z glasbo in doživljanja ritma,
- razvijajo doslednost pri delu in delovne navade,
- razvijajo sposobnosti in koncentracijo pri javnem nastopanju,
- razvijajo kritično presojo obravnavane literature glede ravni umetniške kvalitete,
- gradijo svojo osebnost ob odkrivanju glasbenih vrednot,
- se seznanijo z različnimi možnostmi skupinskega muziciranja,
- si oblikujejo odnos do glasbe in s tem do splošne glasbene kulture.
Prispevek staršev
Prispevek staršev za kritje materialnih in drugih stroškov:
44,00 eur/mesec oz. 396,00 eur/leto
Celoten prispevek staršev se poravna v devetih zaporednih mesečnih obrokih od septembra do maja ali enkratno v celoti v mesecu septembru.
Če glasbeno šolo obiskuje več otrok iz iste družine, prvi otrok plača 100 % prispevka, drugi 75 %, tretji 50 %, četrti 25 %, vsak naslednji otrok pa je v celoti oproščen plačila prispevka za materialne stroške.
Izposoja inštrumenta
Vpis
Pogoji za vpis so primerna starost ter glasbene in fizične dispozicije za igranje orgel, ki jih kandidat dokaže na sprejemnem preizkusu. Potrebno je tudi predznanje 4 razredov klavirja.
Redni rok sprejemnega preizkusa glasbene nadarjenosti je meseca maja, naknadni rok pa konec avgusta v skladu s šolskim koledarjem.