Pozavno igramo tako, da vanjo skozi ustnik pihamo oz. trobimo, pri čemer ustnici med pihanjem zavibrirata in ustvarjata zvok. Tonsko višino spreminjamo z različnimi načini pihanja. Za razliko od drugih trobil, kjer uporabljamo tipke, pri pozavni premikamo poteg oz. »cug« in tudi s tem menjamo tone.
Igranje pozavne zahteva dobro kontrolo dihanja, ustnic in natančno premikanje potega, saj mora glasbenik zelo natančno zadeti pravo pozicijo za posamezen ton. Prav zato je instrument hkrati zahteven, a tudi zelo izrazno bogat in zanimiv za igranje.
Poleg klasične glasbe ima pozavna pomembno vlogo tudi v jazzu, kjer se pogosto uporablja za improvizacijo, ter v pihalnih orkestrih, big bandih in različnih sodobnih glasbenih zasedbah. Zaradi svoje vsestranskosti lahko zveni zelo mehko in lirično ali pa močno in dramatično.
Oddelek
Pihala, trobila in tolkala
Priporočljiva starost
Otroška pozavna(manjši instrument): 7 – 10 let
Pozavna: 10 – 18 let
Trajanje programa
Nižja stopnja: 6 let
Višja stopnja: 2 leti
Pouk
Nižja stopnja: 2x / teden po 30 min
Višja stopnja: 2x / teden po 30 oz. 45 min
Učni načrt
PDF
Vpis
Preizkus glasbenih sposobnosti, meseca maja za naslednje šolsko leto
Spoznajte zvok pozavne
Pozavna se lahko uporablja v vseh žanrih glasbe in v najrazličnejših zasedbah. Lahko zveni zelo tiho in nežno ali zelo glasno in izrazito, zato je izjemno vsestranski instrument.
Najboljši vtis o njenem zvoku dobimo, če jo poslušamo v živo na koncertih naših glasbenikov, npr. v Slovenski filharmoniji, pri Simfonikih RTV Slovenije, pri Big Bandu RTV Slovenije, v SNG Opera in balet Ljubljana ali na drugih koncertnih prizoriščih.
Na voljo pa so tudi številni posnetki pozavnistov, npr. na portalu YouTube. Med njimi najdemo izvedbe legendarnih umetnikov, kot so Glen Miller, Christian Lindberg, Branimir Slokar in Bill Watrous, ki s svojim igranjem navdušujejo poslušalce po vsem svetu.
Vadenje doma
Za vadenje doma poleg instrumenta potrebujemo še notno stojalo, olja za podmazovanje, krpico za čiščenje, uglaševalec in metronom.
Začetniki potrebujejo tudi notni zvezek in notni material po izboru in dogovoru z učiteljem.
Skrb za inštrument
Pozavna je izdelana iz tanke kovine, najpogosteje iz medenine ali bakra. Ne velja za posebej občutljiv instrument, vendar se je kljub temu treba izogibati udarcem in padcem na tla, saj se lahko hitro poškoduje ali deformira.
Zunanjost pozavne čistimo z vlažno krpo, premične dele pa redno podmazujemo s posebnimi olji, ki so na voljo v glasbenih trgovinah. Približno na dve do tri leta je priporočljivo instrument odnesti serviserju, da ga strokovno pregleda, očisti notranjost in po potrebi poravna morebitne vdrtine.
Zgodovina pozavne
Predhodnice pozavne izvirajo iz Azije in sodijo med najstarejše instrumente nasploh. Dokazano je, da je njen pratip obstajal že v prazgodovini, čeprav ni znano, kdo ga je skonstruiral. V različnih kulturah so ga poimenovali različno: Hebrejci so ga imenovali hazozeroth, Indijci karana, Rimljani pa bucina ali tuba directa. V starem veku se je ta instrument uporabljal predvsem v religiozne in vojaške namene.
Prve zanesljive dokaze o obstoju srednjeveške in kasneje renesančne pozavne najdemo okoli leta 1460. Razvila se je iz trobente, na katero so igrali potujoči glasbeniki, in hitro našla svoje mesto v cerkveni glasbi, saj je bila s svojo zvočnostjo zanjo zelo primerna. Glasba za pozavno je dosegla svoj vrhunec okoli leta 1600 v Benetkah, zlasti v cerkvi sv. Marka, predvsem v sakralnih delih skladatelja Giovannija Gabrielija.
Sčasoma se je pozavna razvila v sodobno obliko in postala pomemben del simfoničnega orkestra, kjer pogosto igra mogočne in slavnostne melodije, pa tudi podporne harmonske linije.
Predmetnik
stopnja
stopnja
Priporočljiva starost
Trajanje programa
Učenje pozavne traja 8 let, in sicer 6 let na nižji stopnji in 2 leti na višji stopnji.
Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na izpitu za 6. razred pozavne pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih elementov igre in pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.
Cilji program
Pri pouku pozavne učenci igrajo na pozavno, solfedžirajo, oblikujejo zvok, igrajo v skupini, ustvarjajo glasbo ter jo spoznavajo, ocenjujejo in vrednotijo.
Cilj programa je, da učenci:
- se oblikujejo v vsestransko razvito osebnost s pozitivnim odnosom do dela, umetnosti in potrebe po izpopolnjevanju in razvoju,
- razvijajo glasbeno kulturo in smisel za glasbo
- prebujajo interes in ljubezen do glasbe in glasbenega izražanja,
- vzpostavljajo naravne vezi razvoja umetniškega mišljenja, sluha, ob spoznavanju zakonitosti glasbenega izraza in glasbenih oblik ob pomoči tehnike,
- pridobivajo motorične spretnosti in veščine, potrebne za izvajanje in zapisovanje glasbe,
- razvijajo natančne ritmične predstave,
- se navajajo na samonadzor in nadzor zvoka,
- razvijajo analitično obvladovanje notnega teksta,
- se usposabljajo za samostojno delo in nadaljnje glasbeno izobraževanje,
- se usposabljajo za samostojno izvajanje glasbenih del in igranje v komornih skupinah ter orkestrih.
Prispevek staršev
Prispevek staršev za kritje materialnih in drugih stroškov:
44,00 eur/mesec oz. 396,00 eur/leto
Celoten prispevek staršev se poravna v devetih zaporednih mesečnih obrokih od septembra do maja ali enkratno v celoti v mesecu septembru.
Če glasbeno šolo obiskuje več otrok iz iste družine, prvi otrok plača 100 % prispevka, drugi 75 %, tretji 50 %, četrti 25 %, vsak naslednji otrok pa je v celoti oproščen plačila prispevka za materialne stroške.
Izposoja inštrumenta
Učenci naše šole si lahko za potrebe šolanja izposodijo primerno veliko pozavno, skupaj s torbo (t. i. futrolo) ali s kovčkom. Ko instrument prerastejo, lahko dobijo večjo velikost, ali pa kupijo svojega.
Višina prispevka za izposojo instrumenta:
12,50 eur/mesec oz. 100,00 eur/leto
Celoten prispevek za izposojo instrumenta se poravna v osmih zaporednih mesečnih obrokih od oktobra do maja ali enkratno v celoti v mesecu oktobru.
Vpis
Pogoji za vpis so primerna starost ter glasbene in fizične dispozicije za igranje pozavne, ki jih kandidat dokaže na sprejemnem preizkusu.
Redni rok sprejemnega preizkusa glasbene nadarjenosti je meseca maja, naknadni rok pa konec avgusta v skladu s šolskim koledarjem.